DOSEGANJE POTENCIALA V DELOVNEM OKOLJU

Jasmina Troshanka: Podjetja za ustvarjanje delovnega okolja, v katerem bodo osebe z avtističnim spektrom razvile svoj potencial.

Do aprila 2024 bo društvo Blue Fireflies iz Severne Makedonije skupaj z mednarodnimi partnerji (vključno z nami) delalo na raziskavah, metodologiji, učnem načrtu in izobraževalni platformi za podjetnike, katerih cilj bi naj bil zaposliti osebe z motnjami avtističnega spektra.

Makedonski radio MOF se je pogovarjal s specialno pedagoginjo in profesorico Jasmino Troshanka, ki pravi, da njihovo društvo vidi potrebo po tem, da podjetja ustvarijo pogoje za učinkovitejše vključevanje na trg dela.

V naši državi, pravi, sploh nimamo evidence o zaposlenih z avtizmom. Poleg tega so visoko funkcionalne osebe z avtističnim spektrom nediagnosticirane. Delodajalci in sodelavci jih pogosto ne prepoznajo, saj ne poznajo spektra motnje, kot je Aspergerjev sindrom, temveč menijo, da imajo v službi “čudnega” sodelavca s “specifičnim vedenjem” ipd.

“Čeprav so te osebe pogosto sposobne in uspešne v svojem poklicu, so na delovnem mestu nezadovoljne. V podjetjih je velikokrat potrebna velika fleksibilnost pri delu, na primer nenehno spreminjanje urnika, delovnih pogojev, dodatnih delovnih ur ter različnih pristopih k delu, kar pa je glavna težava oseb z avtističnimi motnjami. Celotno delovno okolje vpliva na to, da ne morejo popolnoma izraziti svojih prednosti in svojih potencialov v pravi luči,” poudarja Troshanka.

Cilj projekta LIPS »Vključevanje oseb z avtizmom v delovno okolje«, je oblikovanje protokolov, organizacije delovnega mesta in okolja, ki ne bo povzročalo stresa. Delovno okolje, ki bo sprejeto in primerno za vse enako.

“Pri tem se ne gre za ustvarjanje novih delovnih mest, temveč za način delovanja na delovnem mestu, torej natančen načrt dejavnosti, nalog in uvajanje reda. Potrebni so protokoli, saj osebe s simptomi spektra avtizma spoštujejo red in pravila, kar je njihova vrlina. Ta pravila so lahko koristna za vse zaposlene v podjetjih, saj se tako dvigne raven dela ter zmanjša možnost zasičenosti in poklicne izgorelosti,” poudarja Troshanka.

Hkrati poudarja, da bi poleg protokolov, ki bi izključili nepredvidljivost delovnega dne, zmanjšali tudi možnost manipulacije oseb s spektrom avtizma. To izhaja iz dejstva, da osebe v spektru avtizma ne prepoznajo, če jih nekdo želi izkoristiti ali ovirati, saj ne prepoznajo laži, ironije, sarkazma, cinizma ipd. So iskreni in dragoceni.

“Pogosto so osebe z visokim funkcioniranjem in s spektrom že od zgodnjega otroštva v šolah žrtve ustrahovanja in si ne morejo razlagati slabih namenov sošolcev in sošolk. To se prenaša tudi na delovno okolje v podjetjih. Nekdo na primer dela v podjetju za računalniško tehnologijo, ustvarja animirane filme in je dobitnik nagrad na svetovni ravni. Toda takšne osebe, ki so v avtističnem spektru, ko se gredo pogajati o zaposlitvi ne morejo prepoznati namere delodajalca in jih je mogoče manipulirati. Vpliv drugih ljudi lahko spremeni njihovo kariero,” pojasnjuje Troshanka.

Celotna družba skupaj s področjem trga dela ne sme videti “invalidnosti”, temveč potenciale. Za risanje, animacijo, računalniško znanje… podjetja morajo biti družbeno odgovorna, ne zato, ker so dolžna zaposlovati “invalide”, temveč, da to razumejo kot priložnost za razvoj.

“V Evropi takšna odgovornost obstaja v zakonodaji. V Sloveniji, na primer, mora biti v podjetju z desetimi zaposlenimi en invalid. Tudi pri nas v Makedoniji predpisi omogočajo zaposlovanje invalidov. Delodajalci so deležni sredstev in davčnih olajšav, vendar to ne deluje ustrezno, saj so nekateri zaposleni, vendar ne hodijo v službo in prihaja do manipulacij. Preprosto, njihov potencial ni izkoriščen. Cilj pa je, da bi bili vsi srečni in produktivni doma, v šoli, na delovnem mestu, skratka povsod. Osebe v spektru avtizma morajo imeti neko življenjsko pot, neko rutino v vsakdanjem življenju, kot jo imamo vsi,” pravi Troshanka.

Zanjo je vse to nov izziv, saj se je doslej in se še vedno ukvarja z izobraževanjem. “To je naslednja faza, saj je vključujoč izobraževalni proces tesno povezan tudi s trgom dela. Osebe v spektru avtizma morajo postati priznani, izpolnjeni in koristni državljani, ne pa socialno odvisne osebe. Gre za vključevanje, da se povezujejo, delajo in živijo enako kot drugi,” je ugotovila Troshanka.

Za več informacij o našem delu in sodelovanju najdete na FB strani in spletni strani LIPS.

Sledite nam lahko tudi na FB strani Business point Slovenia.