OPRAVLJANJE DELA NA DOMU

Delo na domu ni več posebnost IT-sektorja ali kriznega časa, ampak realnost številnih podjetij in zaposlenih. Manj vožnje, več miru za fokus, lažje usklajevanje službe in življenja – vse to so prednosti, ki jih podjetja danes težko ignorirajo. A kadar govorimo o »delu od doma«, ne govorimo o prijaznem dogovoru po e-pošti, ampak o urejeni obliki dela, ki jo zakon zelo jasno opredeljuje.

Pravno gledano je delo na domu še vedno delo v okviru pogodbe o zaposlitvi. Delavec ostaja del organiziranega procesa delodajalca, podrejen njegovim navodilom in z vsemi pravicami, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Ključno je, da je kraj opravljanja dela – tudi če je to dom delavca ali kombinacija pisarna/dom – zapisan v pogodbi ali aneksu, ne samo “dogovorjen mimogrede”. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ter novela ZDR-1D določata tudi, da lahko delavec predlaga delo na domu zaradi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, delodajalec pa mora na tak predlog pisno odgovoriti v 15 dneh in pri tem spoštovati tudi pravico do odklopa – čas, ko delavec ni dolžan biti dosegljiv za službo.

Tudi ko je delavec doma, odgovornost delodajalca za varnost in zdravje pri delu ne izgine. Delovno mesto na domu mora biti vključeno v oceno tveganja in izjavo o varnosti, delavec pa mora dobiti jasna navodila za varno in zdravo delo (ergonomija, osvetlitev, oprema, varovanje podatkov). Enako velja za evidence: delovni čas, odmori, odsotnosti in urejene evidence se vodijo po istih pravilih kot pri delu v pisarni. Pred začetkom organiziranega dela na domu mora delodajalec o tem obvestiti Inšpektorat za delo, najlažje prek portala SPOT.

Posebno poglavje v praksi predstavlja nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu (prostor, elektrika, ogrevanje, internet ipd.). Zakon o dohodnini (ZDoh-2, 44. člen) omogoča, da je to nadomestilo do določene višine (izražene kot 0,20 % povprečne plače na dan dela na domu) neobdavčeno in brez prispevkov, če je urejeno v skladu s predpisi in zapisano v kolektivni pogodbi, internem aktu ali pogodbi o zaposlitvi. Višji zneski se obravnavajo kot obdavčljiv del plače. Podobno velja tudi za nadomestila za uporabo lastnega orodja in opreme, pri čemer so zneski omejeni, da ne preidejo v prikrito plačo.

Dobro in sodobno urejeno delo na domu je za podjetja konkurenčna prednost, za zaposlene pa pomemben element kakovosti življenja. Kombinacija jasnih pravil (pogodbe, interni akti, varnost pri delu, evidence, prijava na SPOT), pošteno urejenih nadomestil ter spoštovanja mej – vključno s pravico do odklopa – je tista, ki loči kaotično delo na daljavo od stabilne, zaupanja vredne ureditve, v kateri lahko zmagajo oboji: delodajalec in delavec.

Več informacij in uradna izhodišča:

• ZDR-1 – Zakon o delovnih razmerjih:
  https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5944
• Smernice MDDSZ za delo na domu:
  https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDDSZ/OPRAVLJANJE-DELA-NA-DOMU-in-DRUGEGA-DELA.pdf
• SPOT – napotitev delavca na delo na domu:
  https://spot.gov.si/sl/poslovanje/zaposlovanje-in-delovno-razmerje/napotitev-delavca-na-delo-na-domu
• ZDoh-2, 44. člen – nadomestila pri delu na domu:
  https://www.racunovodstvo.net/zakonodaja/zdoh/44-clen