Mednarodni dan za odpravo nasilja nad ženskami

25. november ni le še en tematski dan, ampak je datum, ko se svet uradno zazre v nekaj, kar ženske poznamo že stoletja. Gre za nasilje, ki se dogaja v spalnicah, kuhinjah, pisarnah, na ulicah, na spletu in pogosto tudi v nas samih.

Je začetek 16 dnevnega aktivizma, je čas, ko oranžna barva razkriva modrice tišine. Kot notranji glas sramu in krivde. 

Zgodovinski kontekst: zakaj prav 25. november?

Leta 1999 je Generalna skupščina OZN razglasila 25. november za Mednarodni dan za odpravo nasilja nad ženskami.
Datum ni naključen – posvečen je sestram Mirabal, trem političnim aktivistkam iz Dominikanske republike, brutalno umorjenim 25. novembra 1960 po ukazu diktatorja Rafaela Trujilla. Njihova smrt je postala simbol odpora in pravičnosti.

S tem dnem se začne tudi globalna kampanja 16 dni aktivizma proti nasilju na podlagi spola, ki traja do 10. decembra – svetovnega dneva človekovih pravic.
Tih, a močan lok: od ženskih teles do človekovega dostojanstva.

Nasilje, ki ga statistika komajda ujame.

Globalno
Ko govorimo o nasilju nad ženskami, ne govorimo o “redkih izjemah”, ampak o sistematičnem vzorcu, vpisanem v zakone, jezik, šale in “tako pač je”.

• Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je skoraj vsaka tretja ženska na svetu (30 %) v življenju doživela fizično in/ali spolno nasilje s strani partnerja ali druge osebe.
• Po podatkih iz novembra 2025 je bilo nasilju izpostavljenih vsaj 840 milijonov žensk, od tega je v zadnjih 12 mesecih 316 milijonov žensk doživelo nasilje s strani partnerja.
  To je kar 11 % vseh žensk, starejših od 15 let.

Številke so velike in abstraktne. Za vsako številko stoji obraz.
Dišava šampona. Počen glas. Otrok, ki sliši vrata, še preden zasliši krik.

Kaj pa Slovenija?
Tudi Slovenija ni izjema. Po podatkih Statističnega urada je pri nas:

• 16 % žensk po 15. letu je doživelo fizično ali spolno nasilje s strani osebe, ki ni njihov partner,
• 13 % žensk je doživelo fizično nasilje, vključno z grožnjami,
• 9 % žensk je bilo izpostavljenih spolnemu nasilju,
• 6 % žensk se je zaradi resnosti nasilja bilo v strahu za svoje življenje.

📌 Polovica žensk, ki doživljajo partnersko nasilje, trpi več kot 5 let.
Nasilje ni “izbruh”. Je režim v malem.

Strokovnjaki opozarjajo tudi na zaskrbljujoč dvig števila umorov žensk s strani (bivših) partnerjev.

Nacionalni inštitut za javno zdravje poudarja:
➡️ Nasilje še vedno razumemo kot zasebno zadevo, kot nekaj, o čemer »se ne govori«, ker »družine se ne vmešava«.
➡️ Ravno takšen molk nasilju odpira vrata.

16 dni aktivizma: od simbolov k premikom

Od 25. novembra do 10. decembra poteka globalna kampanja, ki jo vodijo Združeni narodi (UN Women):

Aktivnosti vključujejo:

• oranžno osvetljevanje stavb (oranžna = barva kampanje UNiTE to End Violence against Women),
• konference, delavnice, okrogle mize,
• umetniški performansi, razstave, družbena omrežja, pričevanja preživelih.

Tematski poudarki zadnjih let:

• Digitalno nasilje – spletno nadlegovanje, deljenje intimnih posnetkov, poniževanje,
• Femicid – umor ženske zaradi spola, pogosto v okviru intimno partnerskega odnosa.

📌 To ni le “kampanja”. To je poziv k pravičnosti in spremembam.

Nasilje ni samo modrica ali fizična poškodba. Lahko je tudi:

• poniževanje, kričanje, nadzor nad oblačili, denarjem, telefonom,
• prisila v spolnost kot »dolžnost«
• grožnje z odvzemom otrok ali s samomorom,
• digitalno zasledovanje, sramotenje, deljenje intimnih vsebin brez privoljenja.

📌 Posledice so resne – od fizičnih poškodb do depresije, anksioznosti, kroničnih bolezni in posttravmatske motnje.

Nasilje nad ženskami ni le “osebna zgodba”. Je problem generacij. Je javnozdravstveni problem.

Tišina je del nasilja. Glas je del rešitve.

Nasilje se napaja iz treh stvari: molka, sramu in krivde žrtve.

Pogoste izjave, ki le poglabljajo stisko žensk:
– “Zakaj pa ga provociraš?”
– “Saj včasih pa zna biti čisto okej.”
– “Če bi bilo res tako hudo, bi že šla.”

Takšne izjave ne prinašajo miru. Prinašajo dodatno plast bolečine.

NIJZ opozarja, da stereotipi in miti nasilje ohranjajo pri življenju.

25. november in 16 dni aktivizma sta priložnost, da kot družba rečemo:

• Verjamemo ti, ko poveš.
• Nasilje nikoli ni tvoja krivda.
• Odgovornost za nasilje vedno nosi povzročitelj.

Kje poiskati pomoč v Sloveniji?
Kadar govorimo o nasilju, ne ostajajmo pri simbolih.
Potrebni so konkretni koraki v praksi.

📞 Ključne oblike pomoči:

• Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja
  →  080 11 55 je brezplačna, anonimna SOS linija, 24 ur na dan, vse dni v letu
  drustvo-sos.si/sl_si/

• Društvo Ženska svetovalnica
  – psihosocialna pomoč ženskam, žrtvam nasilja –
  → 01 251 16 02 (dežurna linija)
  → 031 233 211 (krizni telefon, 24/7)
  drustvo-zenska-svetovalnica.si/

• Društvo za nenasilno komunikacijo
  – svetovanje, varne hiše, izobraževanja –
  → 01 434 48 22
  www.drustvo-dnk.si

• Policija – 113
  → V nujnih primerih
  → Seznam vseh organizacij: Portal GOV.SI

Kaj lahko naredimo kot posamezniki in skupnost?

Ne moremo vsi voditi zakonodaje, lahko pa vsak doda pomemben kamenček:

• Naučimo se prepoznati nasilje – tudi tam, kjer ni modric,
• Ko nekdo spregovori, naj bo naš prvi odziv: “Verjamem ti.”,
• Ne opravičujmo nasilja z alkoholom, stresom, ljubosumjem, »težkim otroštvom«
• V šolah, na delovnih mestih in v družinah ustvarjajmo varen prostor za pogovor,
• Uporabimo umetnost, pisanje in medije, kot prostor pričevanj, kot orodja opolnomočenja,
• Podpirajmo organizacije, ki stojijo ob strani žrtvam – z delom, donacijami, glasom.

Zaključek prispevka je, da 25. november ni praznik nasilja.
Je dan, ko si priznamo, da nasilje nad ženskami ni preteklost – temveč realnost, ki terja ukrepanje.

Je dan, ko oranžna barva na fasadah opomni na trpljenje za zidovi domov.
Je tudi vabilo, da svojo jezo preoblikujemo v nežno, a odločno vztrajnost:

Braniti življenje, dostojanstvo in svobodo žensk.
Vsak dan – ne samo 16 dni na leto.

Ko bo ženska lahko varna in slišana hkrati,
ko njen dom več ne bo prostor strahu,
takrat bo 25. november le še spomin.

Do takrat pa je ta datum naš skupni kompas.
Je tih, a nepopustljiv opomnik, da ljubezen nikoli ne pride v obliki strahu.